Ottov motor [ótov ∼], vrsta motorja z notranjim zgorevanjem; ustvaril ga je N. A. Otto (1876). Obstajata dvo- in štiritaktna izvedba. Razlikujeta se po načinu vstopanja goriva in izstopanja izpušnih plinov. Štiritaktni motor ponavlja krožno spremembo: ponavljajo se štirje značilni takti. Med sesalnim taktom je sesalni ventil odprt. Skozenj vstopa mešanica goriva (bencina) in zraka, ki priteka iz uplinjača. Ta gorivo spremeni v drobne kapljice, po lastnostih podobne plinu. Med kompresijskim taktom sta oba ventila zaprta. Bat se zaradi učinka vztrajnika ali drugih batov dviga in stiska mešanico, zato se v njej močno poveča tlak. Tik pred zgornjo mrtvo točko dobi vžigalna svečka električni sunek in z iskro vžge mešanico. Pri gorenju nastanejo plini in med delovnim taktom potiskajo bat navzdol, ta pa prek ročičnega mehanizma vrti glavno gred motorja. Med izpušnim taktom je odprt izpušni ventil; skozenj bat iztiska izpušne pline. Dvotaktni motor opravi celoten ciklus v enem hodu bata. Namesto premičnih ventilov ima na obodu valja izvrtine za vstop goriva in izstop izpušnih plinov; bat jih med gibanjem odpira in zapira. Takšen motor ima manj sestavnih delov in je preprostejši od štiritaktnega, poleg tega je kljub enaki moči lažji, vendar ima manjši izkoristek. Po razporeditvi in legi valjev ločimo vrstne (najbolj razširjeni), V-motorje (močni avtomobilski motorji), boksarske (motorna kolesa) ali zvezdaste motorje (starejša letala). Gorivo za Ottov motor je navadno bencin, alkohol ali utekočinjen naftni plin. Ker se gorivo stiska hkrati z zrakom (in pri tem močno segreva), obstaja nevarnost samovžiga (predčasnega vžiga), posledica pa je klenkanje motorja. Gorivo mora biti dovolj odporno proti samovžigu, zato mu dodajajo snovi, ki zmanjšujejo vnetljivost (svinčev tetraetil, benzen). Do samovžiga laže pride pri večjem kompresijskem razmerju, zato je to pri Ottovem motorju omejeno (pribl. 8–12). Motorji novejših avtomobilov imajo namesto uplinjača sistem za vbrizgavanje bencina, ki ga krmili elektronika. Ta skrbi, da je količina vbrizganega goriva prilagojena pretoku, temperaturi in vlažnosti zraka in drugim voznim razmeram. Da bi izpušni plini povsem zgoreli, je v izpušni sistem vgrajen katalizator. V primerjavi z dizelskim motorjem je lažji (za isto moč) in bolj dinamičen (hitreje spreminja hitrost vrtenja). Njegova slabost je slabši izkoristek (porabi več goriva), poleg tega so izpušni plini Ottovega motorja (brez katalizatorja) bolj strupeni. Uporablja se predvsem za pogon avtomobilov, motornih koles, manjših letal, motornih kosilnic in žag ter prenosnih električnih generatorjev.
Dostopnost