sorta vinske trte, s selekcijo ali križanjem odbrane trte, ki po zunanjih znakih, pridelku, kakovosti in drugih lastnostih ustrezajo žlahtniteljskemu cilju. Sorte vinske trte so lahko zelo stare, nastale z naravno odbiro in odbiro človeka za uporabo v določene namene (vinske sorte, sorte za zobanje, sorte za sušenje). Vezane so lahko na določeno okolje, v katerem so zrasle (avtohtone sorte) ali so vanj prinesene (introducirane sorte). Novejše sorte so vzgojili razl. žlahtnitelji s križanjem in uživajo sortno zaščito, skladno z zakonodajo (zakon o semenu in sadikah, zakon o zaščiti novih rastlinskih pridobitev). Pri nas jih glede na gospodarski pomen v vinogradništvu delimo na priporočene in dovoljene. Druge sorte vinske trte so lahko prehodno dovoljene, nove (v preskušnji) pa morajo prej prestati uvajanje (introdukcijo). Glede na naravne razmere so za razl. vinogradniške rajone in okoliše priporočene in dovoljene razl. bele in rdeče sorte vinske trte. Po svetu je znanih več tisoč sort vinske trte, toda le nekaj deset jih je zelo pomembnih. Med belimi chardonnay, sauvignon, renski rizling itd., med rdečimi merlot, cabernet sauvignon, modri pinot itd. Pri nas so pomembni še laški rizling, rebula, malvazija, beli in sivi pinot, traminec med belimi in modra frankinja, žametna črnina in refošk med rdečimi. Za pridobivanje trsne cepljenke uporabljamo ameriške trte, ki so odbrane kot podlaga za razne sorte vinske trte in razl. pridelovalne pogoje.
Dostopnost