teorija [grško, ‘zrenje’], najprej čisto miselno obravnavanje resnice; nasprotno praksa, empirija. V znanosti je teorija prevladujoč empirični ali deduktivni prikaz spoznanja določenega področja znanosti v sistemu, v katerem je vse posamezne pojave mogoče z zakonom pojasniti. Vsaka znanost si prizadeva svoje hipoteze spremeniti v teorijo. Raziskovanje teorije imenujemo metateorija.

Sorodna gesla: empirija | fizika | hipoteza | praksa | teorem | znanost


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek