difuzijska črpalka, naprava za doseganje visokega vakuuma do 10–12 bar (10–7 Pa) v zaprtih posodah (npr. žarnice, elektronke, televizijski zasloni); 1913 iznašel W. Gaede. Temelji na difuziji plina, ki ga iz posode izčrpavajo v pare delovne snovi (živo srebro, olje), v kateri vlada nizek parni tlak. Delovna snov na koncu kondenzira, navzete pline, ki se pri tem sprostijo, pa izčrpa predčrpalka. Pri večstopenjskih črpalkah je več takšnih naprav v zaporedju. Pri vakuumih pod ok. 10–6 bar je potrebna hladilna past, hlajena npr. s tekočim zrakom.
Dostopnost