plazilci (Reptilia), reptili, po vsem svetu razširjen razred vretenčarjev; več kot 6000 vrst; niso vezani na življenje v vodi ali ob njej; dihajo s pljuči; rožene ploščice varujejo kožo pred izsušitvijo; koža ima malo žlez. Jajca varuje pred izsušitvijo pergamentna ali apnenčasta lupina; odlagajo jih na vlažnih in toplih krajih (pod listje, v zemljo, pesek ali gnijoče rastlinske ostanke). Na razvoj velikih jajc (veliko hranilnih snovi) neposredno vpliva temperatura okolja; mladiči se ne preobrazijo in so takoj samostojni. Nekateri plazilci so živorodni; skrb za zarod je pri plazilcih slabo izražena. Mrzlokrvne živali, zato so zelo navezani na tople kraje; največ vrst in največji plazilci zato v tropskih in subtropskih krajih, le nekaj vrst živi nad tečajnikom, npr. živorodna kuščarica na Norveškem do 70° zemljepisne širine. Pri nižjih temperaturah plazilci otrpnejo. V nasprotju s toplokrvnimi živalmi spijo naprej, če temperatura okolja pade, in zmrznejo. Pri veliki vročini pri nekaterih plazilcih poletno spanje. Nekateri plazilci so se preselili v vodo; popolnoma prilagojene življenju v morju so morske želve in nekatere kače. Na kopno prihajajo samo odlagat jajca ali pa so živorodne. Plazilci obsegajo zdaj štiri redove: želve, krokodile, prakuščarje in luskarje s kuščarji in kačami. Luskarji (Squamata) in prakuščarji (Rhynchocephalia) sodijo v podrazred Lepidosauria (od perma in triasa). Luskarji so najmlajši (terciar) in najbolj vsestranski: prilagojeni so življenju na tleh, v vodi in na drevju (leteči zmaj). Od karbona, posebej pa v mezozoiku, so bili plazilci najpomembnejši in največji prebivalci kopnega in morja. Vodilna skupina plazilcev v mezozoiku so bili arhozavri; k tem sodijo krokodili; pripadnost želv je vprašljiva. K fosilnim plazilcem sodijo Saurischia in Ornithischia (dinozavri), pa tudi leteči zavri (pterozavri). Morskih plazilcev veslonogih kuščarjev in ribjih zavrov ne moremo zanesljivo uvrstiti v omenjeni skupini. Še starejši so kotilozavri (prvi plazilci) iz zgornjega karbona in perma ter sesalcem podobni plazilci iz perma in triasa; večinoma velike kopenske živali, po zgradbi lobanje, zobovju in načinu življenja podobne sesalcem.
Dostopnost