teorija blaginje (ekonomika blaginje, angleško welfare economics), veja vede o narodnem gospodarstvu, ki jo je utemeljil A. C. Pigou; pojasniti poskuša razmere za optimiranje blaginje neke gospodarske družbe (optimalna alokacija resursov). Uporablja izsledke marginalistične šole, posebej šole mejnih koristi. Zaradi nemožnosti znanstvene utemeljitve primerjave koristi med posamezniki je teorija blaginje razvila t. i. merila blaginje; tako npr. v skladu s Paretovim merilom neka družba doseže relativni optimum blaginje (Paretov optimum) takrat, ko se z nobenim dodatnim gospodarskim ali socialnopolitičnim ukrepom ne more povečati blaginja enega člana družbe, ne da bi se pri tem hkrati znižala blaginja druge osebe.
Dostopnost