melkiti [sirsko malka, ‘kralj, cesar’], orientalski kristjani, ki po koncilu v Halkedonu (halkedonska veroizpoved, 451) niso postali monofiziti, temveč so sprejeli pravoverni (»cesarski«) nauk o dveh naravah v Kristusu. Od 1724 so nekateri melkiti zedinjeni z Rimom, preostali pripadajo pravoslavni Cerkvi.

Sorodna gesla: grškouniatski | halkedonska veroizpoved | monofiziti | nauk o dveh naravah | sirska Cerkev


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek