pomnilnik, naprava za trajno ali začasno shranjevanje informacij, zapisanih v dvojiškem (binarnem) številčnem sistemu. V tem sistemu je treba (in mogoče) shraniti le dve različni stanji (logična 0 in 1), druga števila, črke in znake namreč sestavimo iz njiju. Glavni značilnosti pomnilnika sta kapaciteta (navaja se v bitih, tj. v osnovnih enotah binarne informacije), in dostopni čas. Razlikujemo: 1. magnetni pomnilnik: logična 0 in 1 sta zapisana na drobni (namagneteni ali razmagneteni) ploskvi (magnetni trak, disketa, disk itd.); 2. polprevodniški pomnilnik: pomnilno enoto sestavljata (vsaj) dva tranzistorja; drug drugega zadržujeta v nespremenjenem stanju (odprt ali zaprt), dokler ju ne premaknemo z zunanjim signalom (RAM, ROM); 3. optični pomnilnik zaznava odbojnost majhnih ploskovnih elementov na plošči. Mesta, na katerih se svetloba odbije, pomenijo npr. logično 1 in obratno. Pomnilnik je eden glavnih delov računalnika. Sodobni računalniki vsebujejo več razl. vrst pomnilnikov: hitre polprevodniške pomnilnike uporablja mikroprocesor pri svojem delu, dolgotrajnejše zapisovanje podatkov omogoča trdi disk, prenos podatkov med računalniki pa disketa. Trajen zapis velikega števila podatkov omogoča laserska plošča; je poceni, mogoče jo je prenašati in omogoča hiter dostop. Pomembna mejnika v razvoju elektronike sta izum in uvajanje elektronk (ok. 1900), tranzistorjev (po 1948) in integriranih vezij (po 1965). Hkrati s povečevanjem zmogljivosti so se zelo zmanjšale elektronske komponente in poraba električne energije. Zgoščevanje je posebej pomembno pri izdelavi polprevodniških pomnilnikov, saj omogoča večjo pomnilno kapaciteto in krajše dostopne čase. V pomnilniško vezje s kapaciteto 4 megabitov je mogoče shraniti približno 300 strani besedila; za zapisovanje ali branje takšnega števila podatkov potrebuje manj kot 0,25 s. Pomnilnik s kapaciteto 16 megabajtov vsebuje tako drobne elektronske elemente, povezave med njimi pa so tako drobne, da jih ni mogoče videti niti z optičnim mikroskopom; zaradi tankih dielektričnih slojev na površini nastanejo interferenčne barve.
Dostopnost