artilerija, rod kopenske vojske, ki z ognjem in premikom spremlja in podpira taktične in operativne enote v vseh zvrsteh bojnega delovanja in oblikah oboroženega boja. Sodeluje v protioklepnem, protidesantnem in protiartilerijsko-raketnem boju. Sposobna je v kratkem času in v vseh vremenskih razmerah nenadno in natančno napasti vse cilje na bojišču. Je osnovna moč ognjene podpore enotam kopenske vojske in respektivna moč za protioklepni boj v vseh razmerah agresije. Z drugimi rodovi vojske in močnim ognjem povzroča nasprotniku velike izgube, preprečuje njegove hitre prodore v globino ozemlja in slabi njegovo bojno moralo. Tako zagotavlja ugodne razmere za izvrševanje bojnih nalog enotam, ki jih podpira. Če je ciljev na bojišču več, se še povečuje pomen artilerijskega ognja in raketnih udarov. Med njenimi prednostnimi bojnimi nalogami sta nevtralizacija in uničevanje tankov in sredstev za lansiranje jedrskih izstrelkov. Z artilerijskim ognjem in raketnimi udari zagotavlja hiter napad, v obrambi pa preprečuje vklinjanje in prodor nasprotnika skozi bojni razpored podpiranih enot. Z jedrskimi udari na najpomembnejše elemente nasprotnikovega bojnega razporeda pa odločilno vpliva na nadaljnji potek bojnega delovanja, spremembo razmerja moči, izid bojevanja in operacije. Artilerija izvaja ognjene naloge z neposrednim in posrednim streljanjem, površinskim in linijskim ognjem, z delovanjem na ločene ognjene točke ter s posameznimi in skupinskimi raketnimi udari. Glede na organizacijsko in formacijsko pripadnost se artilerija deli na bataljonsko, polkovno, brigadno, divizijsko, korpusno in armadno. Artilerijske enote so načeloma v sestavu taktičnih in združenih taktičnih enot, lahko pa so samostojne. Artilerija ima v svojem sestavu še izvidniške, topografsko-geodetske, meteorološke in druge enote, za zagotavljanje delovanja pa še enote drugih rodov in služb. Po namenu se artilerija deli na artilerijo za ognjeno podporo, protioklepno in spremljevalno artilerijo; po načinu prevoza pa je vlečna, samovozna in prenosna artilerija. V boju se iz artilerije za podporo začasno oblikujejo ustrezne skupine (bataljonska ognjena skupina, polkovna, brigadna, divizijska, korpusna ali armadna artilerijska skupina), protioklepna artilerija pa v boju organizira elemente bojnega razporeda (protioklepni odred, protioklepna opora, protioklepna skupina, protioklepno oporišče). Glede na konstruktivne in balistišne lastnosti je artilerija lahko klasična (top, havbica, top-havbica, minomet) in raketna (večcevni raketomet, protioklepno raketno orožje, raketnoartilerijsko orožje). Za učinkovito uporabo v boju ima artilerija na voljo še artilerijsko strelivo, artilerijske rakete in instrumente ter naprave (daljnogledi, artilerijske busole, žiroskopi, laserski daljinomeri, termovizijske naprave, računalniki in radarji, naprave za zvočno in meteorološko izvidništvo, sredstva za topografsko in geodetsko pripravo delovanja). Artilerija v sodobnih armadah ima pomemben položaj v kopenski vojski (do 30 % vseh efektivov) in je vse številnejša in raznovrstnejša. Izboljšujeta se njena premičnost in učinkovitost, zlasti spremljevalne in protioklepne artilerije, vse več je samovoznega artilerijskega orožja, pri prevozu uporabljajo letala in helikopterje, uvajajo jedrsko artilerijo z majhnimi močmi, to daje artileriji še večji pomen kot rodu vojske in vrsti orožja.
Dostopnost