Asirija, v starem veku sprva rodovitna pokrajina med višavjem Ararat, gorovjem Zagros in srednjim tokom Tigrisa. Od 3000 pr. n. š. so jo naseljevali semiti, po 2350 podrejena Akadu, ok. 2000 Uru. V 2. tl. si je Asirija priborila neodvisnost proti Hamurabiju. V 13. st. občasno obvladovala Babilonijo; v 9./8. st. se je pod Asurnasirpalom II., Salmanasarjem III. in Tiglat Pileserjem III. razvila asirska velika država, ki se je raztezala od Perzijskega zaliva do Sredozemskega morja, od gorovja Tavra do Palestine in pod Asarhadonom do Egipta. 616–609 pr. n. š. so veliko državo osvojili Medijci in Novobabilonci, pozneje Perzijci.

Sorodna gesla: Ahaz | Akad | akadski jezik | Asarhadon | babilonsko-asirska umetnost in kultura | Habakuk | Hamurabi | Hošea | Libanon | Medijci | Mezopotamija | Salmanasar III. | semiti | Tiglat Pileser III. | Ur


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek