Termania - Veliki splošni leksikon

Nigerija (uradno ime Federal Republic of Nigeria, Zvezna republika Nigerija), zvezna država v z. Afriki, ob Gvinejskem zalivu; meji na Benin, Niger, Čad in Kamerun.

časovni pas	srednjeevropski čas
površina	923.768 km2, S–J 1100 km, V–Z 1200 km
prebivalstvo	108,9 mln., 118 preb./km2, letna rast 2,9 %, življenjska doba 51 let
glavno mesto	Abuja, 172.000 preb., v središču države
upravna razdelitev	36 zveznih držav, posebno območje Abuja
članstvo v organizacijah	OZN (od 1960), Britanska skupnost narodov, AU, CEDEAO, AKP, OPEC, OIC
uradni jezik	angleški; uradni deželni jeziki so še havški, ibojski in jorubski
denarna enota	naira (oznaka NGN)

Naravne razmere
Reka Niger in njen pritok Benue delita državo na različne pokrajinske enote. Obala je prepredena z lagunami in močvirji, na obeh straneh delte reke Niger preide v 150 km široko obalno ravnino. Proti notranjosti prehaja v 300–600 m visok gričevnat svet (Jorubska planota, hribovje Udi). Osrednji del države zavzema 1000 m visoka Severnonigerijska planota (del Gvinejskega višavja); sredi nje so posamezni osamelci in ugasli vulkani; planota Jos (do 1781 m nad morjem). Proti SZ se zniža v Sokotsko ravnino, proti SV pa v kotlino Čadskega jezera (ravnina Bornu). Najvišje vzpetine na V države so s. obronki Kamerunskega višavja; Shebsi z 2042 m visokim vrhom Vogel Peak. Podnebje je tropsko: na J vlažno, deževno obdobje aprila–oktobra (3000 mm padavin), na S spremenljivo vlažno (do 700 mm padavin). Povprečna letna temperatura na J znaša 27 °C (visoka vlažnost zraka), na S 29 °C, vendar so temperaturna nihanja precejšnja. Pozimi piha s SV suh saharski veter harmatan, poleti pa dospejo nad Nigerijo vlažne zračne mase. Na S prevladuje suha savana, na V savana s trnastim grmičevjem (prehod v sahel) in v smeri proti J vlažna savana. Ob obali rastejo mangrove. Prej zelo razširjen tropski gozd je zelo uničen; pogozdovanje. Gozd pokriva še približno šestino države.

Prebivalstvo
V Nigeriji živi več kot 400 razl. etničnih skupin. Najpomembnejše skupine na S so Havsi (20 % celotnega prebivalstva), Fulani (9 %) in Kanuriji, v osrednjem delu Tivi in Nupejci, na J Jorubi (20 %), Ibojci (18 %), Benijci in Ibibijci. Večina Evropejcev živi v mestih (večinoma Angleži, 16.000). V začetku 70. let je hiter razvoj gospodarsko pospešil priseljevanje podeželskega prebivalstva in tuje delovne sile v mesta. V mestih živi 30 % prebivalcev; največji središči sta Lagos in Ibadan na gosto naseljenem JZ (Jorubska planota). Gosto naseljena sta še JV (Ibojci) in S (Havsi) okoli mesta Kano. S programi za načrtovanje družin poskušajo v državi omejiti nadpovprečno rast prebivalstva. Na gosto poseljenem J prevladujejo kristjani (35 %, polovica katoličanov, polovica protestantov); polovica Nigerijcev je muslimanov; živijo predvsem na S. V osrednjem delu države so razširjena naravna verstva. Eden večjih problemov so pogosta nasprotja med kristjani in muslimani. Šolanje je obvezno med 6. in 12. letom, vendar zaradi pomanjkanja učiteljev in šol povsod ni mogoče. Državne šole se zgledujejo po britanskem šolskem sistemu. Razlike med izobraževanjem na J in S (muslimanske šole) so velike. Nepismenih je 57 % prebivalcev. Država ima 24 univerz (najstarejša v Lagosu; ustanovljena 1961).

Državna ureditev
Po vojaškem udaru 1983 je bila demokratična ustava (iz 1979) razveljavljena, odtlej je na oblasti vojaški svet (25 članov); vlada z dekreti. Predsednik tega organa je hkrati vodja države in predsednik vlade. Parlament sestavljata senat (91 sedežev) in poslanska zbornica (593 sedežev); ponovno je bil uveden 1992 (znova razpuščen 1993). Sicer izvoljeno civilno vodstvo ni prevzelo oblasti. Pravni sistem na podlagi angleškega. Na J velja plemensko, na S pa islamsko pravo. Služenje vojaščine je prostovoljno.

Gospodarstvo
Nigerija je predvsem kmetijska država, čeprav so velike zaloge nafte v delti Nigra in pred obalo najpomembnejši dejavnik v gospodarstvu. Dobiček od prodaje nafte (95 % izvoza) je v 70. letih omogočil hiter gospodarski razvoj. Zaradi padca cen nafte na svetovnem trgu se je država znašla v gospodarski krizi. Sanacijski program naj bi pomagal iz enostranske gospodarske naravnanosti (nafta). V kmetijstvu sta zaposleni dve tretjini; kmetijstvo je pomembno za pokrivanje domačih potreb. Pridelujejo proso, riž, koruzo, gomoljnice, zelenjavo in sadje (pokrijejo 90 % domačih potreb). Nigerija je med najpomembnejšimi pridelovalci palmovega olja in palmovih jedrc. Za izvoz je najpomembnejši kakav. Živinoreja (predvsem govedoreja) je razvita na S, kjer ni muhe cece.
Industrializacija je bila pospešena zaradi črpanja nafte; vendar pa tradicionalna socialna struktura ni bila pripravljena na hiter prehod v družbo blaginje. Zaradi slabega gospodarjenja se je država celo zadolžila. Ob tradicionalni industriji (živilska, tekstilna, usnjarska) so razvite še kemijska, farmacevtska, lesna, kovinskopredelovalna, gumarska in elektroindustrija. Pomembne so tudi železarne, cementarne, rafinerije nafte ter tovarne za montažo vozil. Industrijska središča: Lagos, Kano, Kaduna in Port Harcourt.
V primerjavi z drugimi afriškimi državami je cestno omrežje dobro razvito, predvsem na jugu. Najpomembnejša prometnica je avtocesta Lagos–Ibadan. Železniško omrežje sestavljata dve najpomembnejši progi: Lagos–Nguru (S) in Port Harcourt–Maiduguri (SV), prečna povezava je proga Kaduna–Kafanchan. Rečni promet je mogoč na Nigru in Benueju. Pristanišča Lagos, Port Harcourt in Calabar ležijo ob globokih lagunah ali zalivih; skladišča za nafto. Mednarodni letalski promet iz Lagosa, Kana in Port Harcourta. Turizem v Nigeriji nima večjega pomena, čeprav ima država številne znamenitosti.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	32,7 mlr. USD, 300 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 39 %, industrija 33 %, storitvene dejavnosti 28 %
uvoz (2001, ocena)	13,7 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	20,3 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena)	32 mlr. USD

Zgodovina
1472 so Portugalci odkrili takrat še mogočni državi Benin in Ife, z njima so sklenili nekaj trgovinskih sporazumov (trgovina s sužnji), le redki pa so se tam naselili. 1861 je Velika Britanija tam ustanovila Lagos, Calabar in druga obalna območja. Po 1880 je zasedla še notranjost države, 1901–03 kraljevine Adamava (V), Bornu (SV) in Sokoto (SZ). 1893 je Lagos postal kronska kolonija; 1914 se je združil z j. in s. Nigerijo v Nigerijo zdajšnjega obsega. 1922 je britanski Zahodni Kamerun kot mandatno območje (1946 kot mandatno ozemlje pod OZN) prišel pod upravo Nigerije. Ustava iz 1952 je Nigeriji zagotovila samostojnost; ustava iz 1954 je opredelila federacijo Nigerijo z avtonomijo. 1.10.1960 je Nigerija postala neodvisna. 1961 se je s. del nekdanjega britanskega mandatnega ozemlja Kamerun s plebiscitom pridružil Nigeriji. Federacijo so vedno znova ogrožali nemiri, spopadi in selitve plemen, povezani s starimi plemenskimi in verskimi nasprotji. 1.10.1963 je bila razglašena republika Nigerija. General Ch. Ojukwu je nasprotoval preobrazbi države v enotno centralistično državo in je na V razglasil neodvisno republiko Biafro; tam so živeli večinoma Ibojci. 1970 se je krvava državljanska vojna končala z brezpogojno kapitulacijo Biafre. Po 13 letih vojaške vladavine so bile 1979 parlamentarne volitve; predsednik države je postal Shehu Shagari; konec 1983 je po državnem udaru oblast spet prevzela vojska; parlament je bil razpuščen. Ko je oblast prevzel general I. Babangida, je bil ustanovljen vojaški svet (AFRC), in sicer kot najvišji državni organ. 1991 je predsednik Babangida sprejel odlok o ustanovitvi devetih novih zveznih držav in razglasil Abujo za novo glavno mesto države; ta poteza je pomenila simboličen poskus rešitve etničnih, političnih in verskih nasprotij v državi. Na volitvah guvernerjev in članov parlamenta v zveznih državah 1991 in na volitvah članov za zvezni parlament 1992 so dovolili samo dve stranki; obe je ustanovil predsednik države. Predsedniške volitve, načrtovane za konec 1992, so izvedli šele junija 1993. Vojaška vlada je zavrnila izide volitev, potem ko se je izkazalo, da je največ glasov dobil kandidat opozicije, Moshood Abiola. Potem ko je odstopil Babangida, je postal novi predsednik Ernest Shonekan; na položaju pa je ostal samo tri mesece, saj je oblast prevzel general S. Abacha. Ta je preklical vse gospodarske in politične reforme. Množični protesti in stavke prebivalstva od junija 1994 so usmerjeni predvsem proti vodilni vlogi vojske; 13.11.1995 so članstvo Nigerije v OZN začasno razveljavili, ko je hunta usmrtila borca za človekove pravice in pisatelja Kena Saro-Wiwa in s tem izzvala mednarodne proteste, naperjene tudi proti tujim naftnim družbam. Junija 1998 je Abacha umrl; nasledil ga je general A. Abubakar, na predsedniških volitvah 1999 pa je zmagal upokojeni general Olusegun Obasanjo. Nigerijo so 1999 spet sprejeli v Britansko skupnost narodov, socialno stanje se ni izboljšalo. V državi so izbruhnili spopadi med muslimani, ki zahtevajo uvedbo islamskega prava, in kristjani na severu države (najhujši februarja 2000). Obasanjo je zmagal tudi na volitvah 2003, toda opozicija izidov ni priznala; po povišanju cen bencina za več kot 50 % množični protesti.

Sorodna gesla: Abacha, Sani | Abuani | Abuja | Adamava | afriška umetnost | Babangida, Ibrahim | Biafra | Bornu | Ojukwu, Chukwuemeka | Sudan | zahodna Afrika

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek