alarmna naprava, električna signalna naprava za javljanje nevarnosti z vklopom kontakta, ki sproži zvočni ali svetlobni signal, npr. na policijskih postajah, pri gasilcih (javljalnik požara); pri policijskih stebrih za klic v sili je povezana s telefonsko napravo z mikrofonom oz. zvočnikom. Pri avtomatskih alarmnih napravah nadomešča nožno ali ročno aktiviranje stikalni element (dajalnik), ki ga sprožijo ustrezne spremembe okolice, npr. povišana temperatura, prekinitev svetlobnega žarka, ki pada na fotocelico, pretrganje tanke žice pri vstopu ali sprememba odboja ultrazvočnih valov v zaprtih prostorih. Takšne naprave delujejo v netokovnem mirovanju, pri čemer leži dajalnik v ločenem tokokrogu, po katerem trajno teče (majhen) tok, ki vzbuja rele. Ko dajalnik prekine ta tok mirovanja, rele vključi tokokrog javljalne naprave; ta ima pogosto tudi rezervno napajanje.

Sorodna gesla: fotocelica | javljalnik požara | netokovno mirovanje | opozorilna lučka | rele | svetlobna zavesa | zvonec


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek