služnost, stvarna pravica na tuji stvari, ki z zakonom upravičencu omogoča popolno ali delno uporabo tuje stvari. Služnost nastane s pravnim poslom ali z odločbo državnega organa. Razlikujemo: 1. stvarno služnost, ki je na določeni nepremičnini (služna stvar) ustanovljena v korist vsakokratnega lastnika druge, največkrat sosednje nepremičnine (gospodujoča stvar), npr. pravica prehoda prek tujega zemljišča, pravica naslonitve zgradbe na tujo zgradbo, pravica postavitve antene na tuji strehi; 2. osebno služnost, ki je ustanovljena v korist določene osebe za določen čas oz. do njene smrti in upravičencu omogoča rabo ali rabo in uživanje tuje stvari, npr. užitek, služnost rabe, služnost stanovanja.
Dostopnost