pogodba o trgovini (trgovinska pogodba, sporazum o trgovini, sporazum o gospodarskem sodelovanju), dolgoročen ali kratkoročen meddržavni sporazum o medsebojnih dobavah blaga (zunanja trgovina) in o plačilnem prometu med državama; vsebuje lahko tudi druge dogovore, npr. o uporabi transportne in komunikacijske infrastrukture, prostosti ustanovitve podružnic, varstvu tujcev (klavzula o nacionalnem obravnavanju) ter določbe o carinskem postopku in carinski tarifi (klavzula največjih ugodnosti, recipročna klavzula). Vsebina pogodbe o trgovini je odvisna od razumevanja zunanje trgovine kot dejavnika domačega gospodarskega razvoja in s tem od stopnje liberalizacije svetovne trgovine v posameznih obdobjih. V merkantilizmu so pogodbe o trgovini vsebovale zelo protekcionistična določila; pod vplivom liberalizma so bila vključena določila o carinskih olajšavah in odpravljanju trgovinskih ovir (prelomna je bila Cobdenova pogodba). Pod vplivom svetovne gospodarske depresije (1929–33) vrnitev k protekcionizmu in s tem k uvedbi določil o višjih carinskih stopnjah, kontingentih in deviznih nadzorih. Po drugi svetovni vojni je svetovna trgovina spet bolj liberalno urejena, najprej na podlagi bilateralnih, pozneje pa tudi multilateralnih pogodb o trgovini (GATT, havanska listina). Pogodba o trgovini je običajno osnovna, najnižja stopnja v procesu liberalizacije svetovne trgovine in v procesu gospodarskega in političnega povezovanja; druga stopnja je pogodba o prosti trgovini (Evropsko območje proste trgovine), tretja stopnja je pogodba o carinski uniji (carinska unija); višje stopnje povezovanja so še skupni (notranji) trg, gospodarska unija (Evropska unija) ter gospodarska in politična unija.
Dostopnost