ekstinkcija [latinsko, ‘ugasnitev’],
1. astronomija: oslabitev sija vesoljskih teles, predvsem zvezd, odvisno od njihove zenitne razdalje; svetloba mora, odvisno od višine zvezde, skozi razl. debele plasti ozračja, kjer jo molekule in prašni delci vpijajo in sipajo; ekstinkcija znaša v zenitu 0,2, na zenitni razdalji 45° okoli eno magnitudo, blizu horizonta pa 1,77 magnitude.

Sorodna gesla: astrofotometrija | magnituda | navidezni sij | sij
2. meteorologija: slabljenje sončnih žarkov ob prehodu skozi atmosfero ali skozi rastlinsko odejo.

Sorodna gesla: aktinometer
3. psihologija: izbris naučenega vedenja tako, da se ne pojavijo običajne posledice vedenja (učenje), ali tako, da se utrdi alternativno vedenje; tudi metoda vedenjske terapije (psihoterapija) pri obravnavi nevroz.

Sorodna gesla: nevroza | psihoterapija | učenje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek