Škofja Loka, mesto v Sloveniji, na prehodu ravnega, s prodom nasutega Sorškega polja v razgiban, kamninsko pester svet Škofjeloškega hribovja, pod strmim Lubnikom (1025 m), ob sotočju Poljanske in Selške Sore, 340–380 m nad morjem, 12.289 preb.; upravno, gospodarsko, izobraževalno, športno, kulturno središče širšega zaledja. Nemški cesar Oton II. je 973 loško ozemlje daroval freisinškim škofom (ti so tam gospodarili do 1803); ob (Stari) Loki, kjer je bil že pred 1074 sedež župnije, se je pod gradom začelo razvijati novo naselje Škofja Loka: 1248 omenjena kot trg, od 1274 kot mesto s pravico deželskega sodstva na loškem ozemlju (Selška in Poljanska dolina, Sorško polje). Loški grad je postal sedež loškega oskrbnika 1270, po potresu 1511 je bil obnovljen, od sekularizacije loškega gospostva 1803 so bili v njem državni uradi, od 1891 uršulinska dekliška šola; od 1959 v njem muzej. Pred 1286 oz. 1314 zgrajenega mestnega obzidja po potresu 1511 in požarih 1660 ter 1698 niso več obnovili. Pomembni objekti na Spodnjem trgu: freisinška kašča (16. st.), špital z zgodnjebaročno špitalsko cerkvijo (1710), stavba loškega gledališča z renesančno fasado, Grogčeva hiša z gotskimi in renesančnimi arhitekturnimi elementi; pomembni objekti na Zgornjem ali Mestnem trgu: Homanova hiša, meščanski dvorec (1524, konec 16. st.) s figuralno in z ornamentalno poslikavo; pred mostom kapucinski samostan s cerkvijo (1701–13) s freskami poznonazarenca S. Ogrina in slikami škofjeloških domačinov, za mostom na Blaževi ulici zdaj uršulinski samostan, ustanovljen 1358 kot samostan klaris, z baročno cerkvijo (po 1660), na Cankarjevem trgu župnijska cerkev sv. Jakoba z dvoransko ladjo (1471), s prezbiterijem mojstra H. R. (1524), z zvonikom (1532), oprema: stranski oltar sv. Katarine M. Kuša (1696) in Kristusa na Oljski gori z oltarno sliko F. K. Remba (1700), novejša oprema: freske S. Pengova, lestenci, krstilnica J. Plečnika, slikana okna (1961, 1973) S. Kregarja; župnijski dvorec (konec 16. st.); Loški grad na hribu, omenjen 1215, stavba grajske kapele iz 1526, novi trakt iz 1892, povezava s samostanom v mestu; ostanki stolpastega gradu na Kranclju (11. ali 12. st.); Puštalski grad (začetek 13. st.) z renesančnim dvoriščnim arkadnim traktom in s kapelo s fresko Snemanje s križa G. Quaglia (1706); cerkev sv. Križa na Hribcu (prva polovica 18. st.) s freskami F. Jelovška, z oltarnimi slikami J. Šubica, M. Bradaška. Ko je 1803 Avstrija razglasila freisinško posest za državno last, se je začelo obdobje gospodarskega zastoja, ki je trajalo do prve svetovne vojne; takrat razvoj tekstilne, kovinskopredelovalne industrije, nato lesne, mesnopredelovalne idr. industrije, večinoma v bližini železniške postaje, v industrijski četrti Na Trati. Gimnazija, strokovni srednji šoli, nižja glasbena šola, Loški muzej z Muzejskim društvom, Muzej PTT, Groharjeva razstavna galerija, Foto-likovna galerija LTH, Loški oder.
Dostopnost