pripornik,
1. pravo: oseba, ki ji je začasno vzeta prostost zaradi kazenskega postopka.

Sorodna gesla: pripor
2. jezikoslovje: spirant, vrsta nezvočnika, ki je tvorjen s priporo, tj. s približanjem spodnje izgovorne ploskve govorne cevi tako, da med njima nastane ozka odprtina; v slovenskem knjižnem jeziku so priporniki f, s–z, š–ž, h.

Sorodna gesla: nezvočnik | zlitnik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek