stečaj, postopek, katerega namen je skupno in enakomerno poplačilo vseh upnikov (stečajni upniki) plačilno nesposobnega oz. prezadolženega dolžnika (stečajni dolžnik). Vir je njegovo celotno premoženje (stečajna masa); urejen z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Stečajni postopek se začne na predlog upnika, dolžnika ali osebno odgovornega družbenika pred sodiščem v kraju, kjer ima sedež stečajni dolžnik. Razlog za uvedbo stečaja je plačilna nesposobnost (insolventnost) ali prezadolženost dolžnika. To je lahko samostojni podjetnik, gospodarska družba, zadruga ter druga pravna ali fizična oseba. V našem pravu ni stečaja posameznika in stečaja zapuščine. Če stečajna masa ne obsega niti toliko premoženja, da bi pokrilo stroške za stečajni postopek, ali pa je vrednost neznatna, se stečajni postopek takoj zaključi brez poplačila upnikov. O začetku stečajnega postopka in najpomembnejših odločitvah v zvezi s postopkom odloča stečajni senat. Sestavljen je iz treh sodnikov pristojnega sodišča. Upravljanje stečajne mase in unovčitev te ter zastopanje stečajnega dolžnika v pravnem prometu med stečajnim postopkom je naloga stečajnega upravitelja, ki ga postavi stečajni senat. Delo stečajnega upravitelja nadzira predsednik stečajnega senata. Da bi bili interesi stečajnih upnikov zavarovani, je mogoče ustanoviti upniški odbor. Stečajni upniki morajo v dveh mesecih po objavi začetka stečajnega postopka v Uradnem listu RS pred sodiščem prijaviti svoje terjatve do stečajnega dolžnika, njihov temelj in znesek. Zastavni in hipotekarni upniki ter drugi upniki z ločitveno pravico lahko zahtevajo ločitveno poplačilo. Obstoj prijavljenih terjatev se preskusi na naroku za preskus terjatev; stečajni upravitelj in drugi upniki lahko prerekajo prijavljene terjatve, v tem primeru pa mora upnik v pravdnem postopku vložiti tožbo za ugotovitev obstoja svoje prijavljene terjatve. Če je prerekana terjatev, katere obstoj je že izkazan z izvršilnim naslovom, pa mora ustrezno tožbo vložiti upnik, ki je obstoj te prerekal. Dolžnikovo premoženje, ki sestavlja stečajno maso, se praviloma proda na javni dražbi. Pred tem sodni izvedenci določijo vrednost stvari. Unovčitev premoženja se lahko opravi tudi s prodajo stečajnega dolžnika kot pravne osebe. Po unovčitvi premoženja iz stečajne mase in izterjavi terjatev stečajnega dolžnika do drugih oseb se izoblikuje razdelitvena masa. Iz te se na podlagi sklepa o razdelitvi (izda ga stečajni senat) poravnajo prijavljene in priznane terjatve stečajnih upnikov (enaki deleži vsem). Po opravljeni razdelitvi se stečajni postopek s sklepom konča. Stečajni postopek se lahko konča tudi s prisilno poravnavo.
Dostopnost