Calderón de la Barca [kalderón ∼ bárka], Pedro, španski pesnik, *17.1.1600 Madrid, †25.5.1681 prav tam; dramski opus, 120 dram s posvetno vsebino (comedias) in 80 alegoričnih duhovnih dram (autos sacramentales), predstavlja vrh španske baročne književnosti; Calderón de la Barca je, kot Dante Aligheri, krščanski pesnik, ki je prikazal človeško življenje v povezavi s celotnim svetom in tako ustvaril »kvintesenco človeštva« (Goethe); izrazna oblika njegovega teocentričnega razumevanja človeškega življenja je gledališče sveta (Theatrum mundi); umetnost je igra pred Bogom in s tem simbol življenja kot Velikega gledališča sveta, v katerem Bog podeljuje vloge. Calderón de la Barca je bil prvi pesnik, ki je od Boga vodeni Theatrum mundi postavil kot predmet sakralnih dram, kar je dalo tudi božjemu stvarstvu razsežnost gledališča sveta.
Dela: Dama škrat (La dama duende, 1629; sl. 1949), Čaščenje križa (La devoción de la cruz, 1634), Življenje je sen (La vida es sueño, 1644; sl. 1969, 1998), Stanovitni princ (El príncipe constante, 1629), Čudežni mag (El mágico prodigioso, 1637, 1663), Sodnik Zalamejski (El alcade de Zalamea, 1642; sl. 1930), Veliko gledališče sveta (El gran teatro del mundo, 1645), Hči zraka (La hija del aire, 1653).