Termania - Veliki splošni leksikon

Saturn,

1. mitologija: Saturnus, starorimski bog poljedelstva, sadjarstva in vinogradništva, staroitalskega ali tujega izvora, pozneje so ga enačili z grškim Kronosom; Jupitrov oče. Po legendi prakralj Italije, bog zlate (»saturnijske«) dobe. Njegov praznik, saturnalije, so praznovali 17.12., nadaljeval pa se je še sedem dni kot karneval. Takrat so sužnji uživali svobodo norcev, vse družbene razlike pa so bile razveljavljene ali sprevrnjene.

Sorodna gesla: Cerera | Favn | Jupiter | Kronos | Ops | Pikus | saturnijec

2. astronomija: po oddaljenosti od Sonca šesti planet našega Osončja, znak ♄, viden s prostim očesom kot svetla rumena zvezda 0m. Kroži okoli Sonca po eliptičnem tiru (ekscentričnost 0,056) na srednji razdalji 1427 mln. km z obhodno dobo 29,46 leta. Vrtilna doba Saturna znaša na ekvatorju 10 ur, 39,9 minut, sploščenost 1/9 (ekvatorski premer 120.000 km). Kljub majhni srednji gostoti 0,70 g/cm3 ima več kakor 95 mas Zemlje. Saturn je tako kakor Jupiter obdan z obsežno atmosfero (vodik, helij, metan, kristali amoniaka?), na kateri so vidne ekvatorske proge, včasih tudi velike bele pege.
Čeprav ni kolobar Saturna po odkritju kolobarjev okoli Jupitra, Urana in Neptuna v Osončju nič posebnega, ostaja zaradi svoje velikosti vseeno neprekosljiv. Podrobna znanja o kolobarju Saturna dolgujemo ameriškima sondama Voyager 1 in 2, ki sta novembra 1980 oz. avgusta 1981 posredovali na Zemljo njegove posnetke. Dotlej smo poznali tri do štiri sestavne dele, zdaj pa vemo, da sestavlja kolobar Saturna do 1000 posameznih kolobarjev, ki se med seboj delno celo prepletajo ali pa so ločeni s prazninami; že dolgo je znana Cassinijeva ločnica, praznina, imenovana po G. D. Cassiniju. V celoti razlikujemo sedem med seboj ločenih kolobarjev, ki imajo po zaporedju odkritja oznake A–G. Sestavljeni so iz kamnitih in ledenih delcev, od manjših od milimetra do velikosti 10 m. Debelina kolobarja je ok. 20 km. Ker leži kolobar Saturna znotraj Rocheove meje, nekateri domnevajo, da je to snov razpadlega satelita. Nove podatke o Saturnu pričakujejo od sonde Cassini.

Saturnovi sateliti
Poleg že znanih 12 satelitov so odkrili na posnetkih iz sond še nadaljnjih pet satelitov s premeri 20–140 km. Največji Saturnov satelit, Titan.

Imena in najpomembnejši podatki Saturnovih satelitov

ime	oddaljenost od površja Saturna (km)	premer (km)	obhodna doba (dni)
Atlas	77.670	40 × 20	0,60
notranji F	79.353	140 × 100 × 80	0,61
zunanji F	81.700	110 × 90 × 70	0,63
Janus	91.400	220 × 200 × 160	0,69
Epimetej	91.400	140 × 120 × 100	0,69
Mimas	125.500	390	0,94
Encelad	188.000	510	1,36
Tetis	234.700	1050	1,93
Telesto	234.700	34 × 28 × 26	1,93
Kalipso	234.700	34 × 22 × 22	1,93
Dione	317.400	1120	2,73
Helena	318.060	36 × 32 × 30	2,74
Rea	467.000	1530	4,51
Titan	1,161.800	5150	15,91
Hiperion	1,421.100	410 × 250 × 220	21,28
Japet	3,501.300	1460	79,15
Febe	12,892.000	220	549,15

3. tehnika: velika tristopenjska raketa, ki jo je za pristanek ameriške posadke na Luni razvil W. von Braun; različica Saturn V visoka 85,85 m, skupaj z vesoljsko ladjo Apollo (projekt Apollo) pa 112,52 m; imela je potisk 35 mln. N pri teži 29 mln. N in je lahko ponesla 120 t koristnega tovora na Zemljin ali ok. 45 t na Lunin obhodni tir.

Sorodna gesla: Apollo | Braun, Wernher von | raketa

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek