Tunis (Tūnis [túnis]), glavno mesto in najpomembnejše pristanišče Tunizije; leži med gričevjem in laguno na sv. obali; jez in prekop (10 km) ga povezujeta z zunanjim pristaniščem La Goulette, 691.000 preb. (aglomeracija 1,6 mln.). Staro središče islamske kulture in znanosti s številnimi mošejami (»as Sitouna«, 8. st.), koranska univerza (ustanovljena 1674), državna univerza (1958), kmetijska visoka šola, raziskovalni inštituti, narodni muzej v Bardu, gledališče; sedež katoliške nadškofije (stolnica); staro mesto (medina) in trdnjava (kasaba) iz 9. st., sloviti bazarji. Na sv. obrobju mesta ležijo sredi modernih vil v predmestjih Carthage in Amilcar med ruševinami templjev in posvetnih zgradb iz rimsko-bizantinske dobe tudi ostanki trdnjave in pristanišča punske Kartagine. – Kovinskopredelovalna industrija, vozlanje preprog, tekstilna, živilska industrija, predelovanje fosfatov. Mednarodno letališče Tunis-Carthage.
Zgodovina: antični Tunes (le malo ohranjenih ruševin) je bil v tretji punski vojni uničen, po njej pa ponovno zgrajen; v 7. st. so ga zavzeli Arabci; postal je glavno mesto severnoafriško-sicilske arabske države (namesto mesta El Qayrawān). V srednjem veku največje središče trgovanja s sužnji in piratstva.
Dostopnost