• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
tetrakord [grško], sosledje štirih tonov, pri katerem imata začetni in končni ton obseg kvarte; v glasbeni teoriji grške antike in zgodnjega srednjega veka je bil tetrakord osnova tonskega sistema.

Sorodna gesla: cerkveni tonski načini | dasia | enharmonija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek