Bela krajina, večinoma zakrasela obmejna pokrajina v jv. Sloveniji, 388 km2, glavni reki Lahinja s pritokom Krupo in mejna Kolpa; brezovi logi, poljedelstvo, živinoreja, po gričevnatem obrobju vinogradništvo; nekaj prebivalcev pravoslavne veroizpovedi, številni Romi; središča z industrijo Črnomelj, Metlika, Semič, Vinica, Adlešiči.
Zgodovina: poselitev izpričana od mlajše kamene dobe, od starejše železne dobe znano talilništvo, iz rimske dobe starokrščanske najdbe in mitrej. Do sredine 12. st. je bila Bela krajina pod hrvaško oblastjo, nato razvojno povezana z Dolenjsko. V 15./16. st. opustošena med turškimi vpadi, od sredine 19. st. do sredine 20. st. ekonomsko izseljevanje. Od novembra 1943 do konca druge svetovne vojne osrednje svobodno ozemlje slovenskih partizanov.