vatikanski koncil, zadnja katoliška cerkvena zbora (koncila): prvi vatikanski koncil: 20. splošni cerkveni zbor; potekal v Rimu pod Pijem IX. od 8.12.1869 do 20.10.1870. Od 1050 koncilskih očetov s pravico glasovanja se jih je otvoritve udeležilo 774. Po zemljepisnem in narodnem izvoru niso predstavljali razmer celotne Cerkve (146 iz anglosaških dežel, ok. 30 iz Srednje in Južne Amerike, ok. 50 vzhodnih, 17 iz poznejšega nemškega cesarstva, 48 iz Avstro-Ogrske, 62 iz Cerkvene države, 276 iz preostale Italije, 119 neposredno od papeža odvisnih škofov brez lastnega sedeža). Glavni rezultati koncila so bili zavračanje racionalizma, materializma, panteizma in drugih svetovnonazorskih naukov časa, definicija nauka o katoliški veri in papeževem prvenstvu ter njegovi nezmotljivosti v verskem nauku. 20.10.1870, po izgubi Cerkvene države in ko se je začela nemško-francoska vojna, se je zdelo pametno, da koncil preložijo na nedoločen poznejši čas. Izraža močno uveljavitev papeške oblasti (starokatoličani); 2. drugi vatikanski koncil: 21. splošni cerkveni zbor; pod Janezom XXIII. in Pavlom VI. potekal v Rimu od 11.10.1962 do 8.12.1965. Glavni poudarki: prilagajanje dušnega pastirstva razmeram časa, opredelitev službe in položaja škofov v Cerkvi (mdr. razširitev pravic škofa in deželne Cerkve v odnosu do papeževe oz. kurialne centralne oblasti, internacionalizacija kurije), apostolat laikov, ponovna združitev krščanskih Cerkva in reforma liturgije. Posamezno je cerkveni zbor sprejel konstitucijo o svetem bogoslužju, pastoralno konstitucijo o Cerkvi v sedanjem svetu, dogmatični konstituciji o Cerkvi in o božjem razodetju; odloke o sredstvih družbenega obveščanja, ekumenizmu, katoliških vzhodnih Cerkvah, pastirski službi škofov v Cerkvi, službi in življenju duhovnikov, duhovniški vzgoji, času primerni prenovi redovniškega življenja, misijonski dejavnosti Cerkve in o laiškem apostolatu ter tudi izjave o krščanski svobodi, verski svobodi in razmerju Cerkve do nekrščanskih verstev. – Javnih zasedanj generalnih kongregacij se je udeležilo devet vzhodnih Cerkva (mdr. ruska), starokatoliška Cerkev, utrechtska zveza, anglikanska skupnost, devet protestantskih Cerkva in Svetovni svet Cerkva. Od slovenskih škofov so se koncila udeležili Anton Vovk, Jožef Pogačnik, Maksimilijan Držečnik in Janez Jenko.
Dostopnost