nihalna žičnica, žičnica za prevoz oseb in blaga; gondole visijo na kolesih, ki tečejo po nosilni vrvi (večinoma kot gorska žičnica). Nosilna vrv je napeljana prek stebrov (največja možna prosta razpetina – več kot 2800 m); razbrazdano območje in velike vzpone je mogoče najpreprosteje premagati z velikimi razpetinami. Pod nosilno vrvjo teče šibkejša vlečna vrv; ta vleče gondole. Vlečna vrv teče v zgradbi zgornje in spodnje postaje prek pogonskih koles. Pri manjših nihalna žičnica (sedežnica, smučarska žičnica) pogosto kroži samo nosilna vrv; sedeži oz. sidra so v tem primeru pripeti neposredno na nosilno vrv (žičnica). Zgornja postaja najvišje nihalne žičnice v Evropi je postavljena na višini 3820 m (malo pod vrhom malega Matterhorna pri Zermattu). Ta nihalna žičnica deluje od decembra 1979 in ima dve kabini (vsaka za 100 oseb), sicer pa pomeni pionirski dosežek ne samo zaradi višine zgornje postaje (spodnja postaja je na višini 2992 m), ampak tudi zato, ker je graditeljem prvič uspelo premostiti razpetino 2885 m v enem loku (brez vmesnih stebrov).
Dostopnost