scintilator [latinsko], snov (navadno monokristal), ki ob vpadu (nevidnega) elektromagnetnega sevanja (fotonov) ali nabitih delcev oddaja svetlobne bliske. Rabi za dokazovanje in merjenje radioaktivnih sevanj v jedrski tehniki.

Sorodna gesla: enojni kristali | scintilacija | števec


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek