maastrichtski sporazumi [mastríht- ∼], pogodbe 12 držav članic ES 7.2.1992 o Evropski uniji; vključujejo nekdanji sporazum o EGS ter določbe o prihodnji skupni zunanji in varnostni politiki in sodelovanju v notranji politiki ter pravosodju. Po maastrichtskih sporazumih mdr. tudi uvedba monetarne unije z obračunsko enoto ECU (1998), oblikovanje evropske osrednje banke (sedež: Frankfurt na Majni) in januarja 2002 skupna denarna enota evro. Merila za članstvo držav v denarni uniji: proračunski primanjkljaj manjši od 3 % BDP, javni dolg manjši od 60 % BDP, letna inflacija največ 1,5 % nad povprečjem treh držav z najnižjo stopnjo inflacije (torej ok. 2,6 %), dolgoročne obrestne mere največ 2 % nad povprečjem najboljših treh držav (torej ok. 9,7 %) ter vsaj dveletno obdobje brez devalvacije valute države kandidatke. Maastrichtski sporazumi predpisujejo federalno obliko EU (načelo subsidiarnosti) ter državljanstvo ES.
Dostopnost