regulacija [latinsko regula, ‘pravilo’], 1. splošno:urejanje in upravljanje procesa ali vplivanje nanj (npr. družbena, biološka, fizikalna regulacija); pri tem naj bi se ena ali več količin spreminjalo na določen oz. izbran način. Razlikujemo naravno regulacijo (npr. telesne temperature, odprtost zenice, raven sladkorja v krvi) in umetno regulacijo (npr. pravni predpisi, zakoni, ukrepi ter mehanični ali električni sistemi). Glavna lastnost regulacije je zaznavanje dejanskega stanja, primerjava zaželenega in dejanskega stanja ter ukrepanje na osnovi razlike med njima. V nasprotju s krmiljenjem pri regulaciji nenehno poteka preverjanje ustreznosti upravljanja, hkrati pa ugotavljanje in izničevanje vpliva zunanjih motenj. Pomemben del regulacije je povratni sklop; prek njega se podatek o izmerjenem stanju na izhodu sistema (ustrezno obdelan) prenese na vhod oz. vpliva na regulacijski sistem. Na kakovost regulacije zelo vplivata hitrost zaznavanja in hitrost ukrepanja: čim višji sta, tem manj se dejansko stanje razlikuje od zaželenega.
Sorodna gesla: blastomere | prospektivni potencial | razvoj3. gradbeništvo:regulacija reke, gradbeni posegi na reki z namenom zaščite bregov, graditve in izboljšave rečnih poti, izkoriščanja vodne energije, zaščite pred visokimi vodami, graditve namakalnih sistemov. Ureditvi rečne struge (odstranitev zavojev, prekopi na okljukah) in graditvi protipoplavnih jezov sledi utrjevanje bregov (valobran, rečni prag), nazadnje še ureditev struge za nizko gladino vode nizkopretočnih rek: z dolinskimi pregradami kot vodnimi zbiralniki in zapornicami (navadno tudi elektrarna) za nadzor pretoka ter splavnimi komorami za ladijski promet.