Genij (Genius), v rimski mitologiji pobožanstvena življenjska in gibalna moč (ne le plodilna) moškega, zbir njegove osebnosti; pri ženski mu ustreza Junona. Pod platonskim vplivom tudi zaščitni duh, demon, genij; Rimljani so svoj rojstni dan praznovali kot praznik njihovega genija. Pri geniju so prisegali hišni gospodarji (pater familias), pozneje tudi rimski cesarji; končno so genija pripisali tudi skupnostim in celo krajem (genius loci, danes v širšem pomenu duhovno ozračje nekega kraja).

Sorodna gesla: demon | pater familias


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek