lipa (Tilia), edini samonikli evropski rod družine lipovk (Tiliaceae); drevesa s spiralasto nameščenimi enostavnimi srčastimi listi, pecelj socvetja je zrasel z ovršnim listom, ki ob zrelosti ploda (orešek) rabi kot organ za razširjanje. V Sloveniji uspevata dve vrsti: 1. lipovec ali malolistna lipa (Tilia cordata) z manjšimi listi; spodaj so modrozeleni, žilni koti pa rdeče-rumeno dlakavi; 2. velikolistna ali poletna lipa (Tilia platyphyllos) z večjimi listi; v žilnih kotih na spodnji strani so listi bledo dlakavi. Drevesa so lahko stara tudi več kot 1000 let. Cvetove uporabljajo predvsem kot sredstvo za pospeševanje potenja in sproščanje krčev, proti prehladom in črevesnim krčem. Kulturni pomen, npr. vaške lipe, turške lipe; simbol slovenstva. V Sloveniji je najmogočnejša Najevska lipa na Koroškem (prsni obseg 1080 cm). Kot okrasna rastlina je znana južnoafriška sobna lipa. Les je ne glede na vrsto difuzno porozen in ima svilnat lesk; je homogen, belkast ali rumenkast, ima tudi rdečkast odtenek; je brez jedrovine; starejša in/ali debelejša drevesa imajo pogosto neugledno obarvano srce z zelenimi progami; les fino strukturiran, ρ12 ≈ 500 kg/m3; suši se hitro in brez napak; mehek, srednje trden, srednje žilav; lahko se obdeluje, žeblja in lepi; ni trajen, vendar ga je mogoče impregnirati; uporaba za slep les, vezan les; od nekdaj cenjen za rezbarjenje, skulpture, struženje, v kolarstvu, za glasbene instrumente (orgle), igrače, okvirje za slike, risalne deske in pribor, za vlaknene plošče, lesno volno, vžigalice, svinčnike, risarsko oglje, zabojčke za cigare, nekdaj tudi za slikarsko podlago in primerno obdelan kot ebenovina in orehovina itd.
Dostopnost