nemška vinorodna območja in vina, začetki kulture vinske trte so podobno kakor drugod v Evropi vezani na rimsko obdobje (številne arheološke najdbe). Pomembno vlogo v razvoju vinogradništva je imel v začetku srednjega veka Karel Veliki, pozneje pa samostani. Največji obseg je nemško vinogradništvo doseglo v začetku 17. st. (zajemalo 300.000 ha); konec 19. st. so ga zelo prizadele trtna uš in nevarne bolezni. Vinorodna območja Nemčije so na skrajni s. meji vinogradništva, med 47 in 51° severne zemljepisne širine, zlasti ob Renu in njegovih pritokih. Obsegajo 103.600 ha vinogradov; pridelajo 14,370.000 dt grozdja in 11,500.000 hl vina (2002). Letni izvoz ok. 2,2 mln. hl, uvoz pa ok. 9,9 mln. hl (Nemčija je prvi uvoznik vina na svetu). Poraba vina se giblje ok. 24 l na prebivalca na leto (ok. 5 l penečih se vin). Od skupnega pridelka so 71 % bela vina. Najpomembnejše sorte: rizvanec, renski rizling, zeleni silvanec idr.; veliko je novih križanih sort med renskim rizlingom in zelenim silvancem (mdr. ehrenfelser, optima, reichsteiner, rieslaner, scheurbe). Med sortami za rdeča vina, ki obsegajo ok. 29 %, prevladujejo modri pinot, modra portugalka, trolinger in nekatere nove križanke (mdr. dornfelder, deckrot, heroldrebe). Nemška vina so večinoma polsuha in polsladka, predikatna tudi sladka. Delež suhih belih vin je majhen, vendar se povečuje.
Posamezena pridelovalna območja in njihove značilnosti Ahr: najsevernejše in eno najmanjših vinorodnih območij Nemčije (519 ha). Leži ob robu Eifla v dolini reke Ahr. Pridelujejo večidel lažja rdeča vina (85,5 %) iz modre portugalke in modrega pinota. Baden: območje, ki se začenja s. od Heidelberga in sega na J vse do Bodenskega jezera (Meersburg). Na površini ok. 15.866 ha so zasajene večinoma (62 %) bele sorte, od rdečih sort slovijo vina modrega pinota. Posebnost je svetlordeče vino, imenovano Weißherbst. Bergstraße (Hessen): manjše območje na pobočju Odenwalda okoli Bensheima in Heppenheima. Pribl. 456 ha vinogradov; polovica jih je zasajenih z rizlingom, sledita silvanec in rizvanec. Frankovska: pridelovalno območje ob Majni s pritoki, zlasti v okolici Würzburga (6040 ha). Večinoma pridelujejo bela vina, ki jih polnijo v posebne ploščate steklenice. Vina odlikuje poudarjena polnost, večinoma so suha. Tla so nastala na školjkastem apnencu, pa tudi starejših kamninah. Glavni sorti: rizvanec (50 %), silvanec (več kot 20 %). Mittelrhein: pridelovalno območje za kakovostna vina ob Renu, od mesta Karb skoraj do Bonna. Od ok. 536 ha površin je 69 % zasajenih z renskim rizlingom. Mosel-Saar-Ruwer: območje ob reki Mozeli s pritoki, od luksemburške meje do Koblenza. Od 10.392 ha vinogradov je skoraj 55 % zasajenih z renskim rizlingom. Vina so buketna, polna in ne pretežka. Posebno elegantna vina so iz vinogradov na pobočjih ob reki Ruwer. Nahe: pridelovalno območje ob istoimenski reki okoli mesta Bad Kreuznach. Ok. 4387 ha površin je zasajenih večinoma z renskim rizlingom, rizvancem in silvancem. Pfalz: po pridelku največje nemško vinogradniško pridelovalno območje (23.422 ha) na pobočjih Haardta in na ravnini j. od Wormsa. Prevladujejo rizvanec, silvanec in rizling, nekaj je tudi rdečih vin. Delež suhih vin je tam višji kakor na drugih območjih. Rheingau: slikovito območje ob Renu, kjer je na ok. 3205 ha zasajen večinoma renski rizling (78,6 %). Najbolj znana lega Johannisberg. Rheinhessen: po površini največje pridelovalno območje (26.333 ha) med mesti Bingen, Worms in Mainz; prevladujeta rizvanec, silvanec in renski rizling. Saale-Unstrut: pridelovalno območje ob istoimenskih rekah na ok. 651 ha, večinoma bela vina iz znanih sort rizvanec, žlahtnina, silvanec. Saška: območje okoli Dresdna in Meißna ob Labi. Na ok. 446 ha gojijo večinoma rizvanec, beli burgundec, nekaj žlahtnine in rulandec. Württemberg: pridelovalno območje ob reki Neckar v širši okolici Stuttgarta. Med rdečimi vini (66 %) prevladujejo trolinger, modri pinot in modra portugalka, med belimi pa renski rizling in rizvanec.
Dostopnost