potenca,
1. splošno: sposobnost, zmožnost, zmogljivost.
2. medicina: 1) pri moškem sposobnost spolnega občevanja (potentia coeundi: vključuje zanimanje za spolnost, zmožnost erekcije, orgazma in ejakulacije) in oploditve (potentia generandi: odvisna je od kvalitete semenčic). Na potenco vplivajo organsko-fiziološki in psihološki dejavniki. Motnje potence so posledica telesnih sprememb, še pogosteje pa psihičnih motenj, npr. odklanjanja spolnosti (pogosto kot posledica vzgoje), strahu, sovraštva, pomanjkanja samozavesti in stresa (impotenca). 2) v homeopatiji stopnja razredčitve zdravila.

Sorodna gesla: ejakulacija | erekcija | homeopatija | impotenca | modo | orgazem | sterilizacija
3. matematika: zmnožek enakih faktorjev, an (beremo: a na n, n-ta potenca števila a, a na n-to potenco) je produkt n faktorjev a. Tako je npr. 53 = 5 · 5 · 5. Število a je osnova, n pa eksponent. Drugo potenco (n = 2) imenujemo tudi kvadrat, tretjo potenco (n = 3) pa kub števila a. Veljajo računska pravila in dogovori:
Slika formule

za pozitivne osnove a. Potenciramo lahko torej tudi z eksponenti, ki so racionalna števila. Računski zakoni:
Slika formule


Sorodna gesla: binomski izrek | eksponent | koren | kub | množenje | n-terka | osnova | popolni kvadrati | potencirati | računske operacije
4. filozofija: možnost biti v nasprotju z udejanjenjem.

Sorodna gesla: akt | dynamis


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek