troba (Marijina trobenta, nunsko godalo, trobentno godalo, italijansko tromba marina), basovsko godalo 12.–18. st. z 2 m dolgim, proti zgornjemu koncu zožujočim se resonančnim trupom in z eno črevnato struno; nanjo so godli nad prsti, ki so prijemali struno; oglašali so se le flažoletni toni (flažolet), toda predirni in v jakosti trobente. Troba je bila zato nadomestek za trobento, posebej v ženskih samostanih (od tod dodatna imena).