carine, pri prestopu carinske meje (navadno državne meje) pobrane dajatve za uvoz, izvoz ali tranzit blaga in so prihodek države; v širšem pomenu tudi sopomenka za carinsko tarifo, carinsko stopnjo ali uvozne dajatve. Po namenu uvedbe razlikujemo: 1. zaščitne carine (posebni obliki sta vzgojna carina, ta naj bi začasno zavarovala domačo industrijsko vejo na začetni stopnji razvoja pred tujo konkurenco, in prohibitivna carina, ta pa naj bi zmanjšala porabo določenega tujega izdelka); 2. fiskalne carine, namenjene predvsem pridobivanju javnih prihodkov; 3. retorzijske carine (povračilne carine), povračilni ukrep po uvedbi carinskih ovir drugih držav; 4. preferenčne ali prednostne carine, posebno ugodne carine za določene države (preferenčni sistem). V sodobnih carinskih sistemih se vse bolj uveljavlja gospodarska oz. zaščitna funkcija carine, zato se te dajatve ne pobirajo več avtomatično pri vsakem prestopu carinske črte, ampak le če je blago sproščeno na carinskem območju v prost promet in je zato v resnici konkurenčno domačemu. Carine so lahko urejene kot specifične carine (odmerjene npr. po teži ali velikosti blaga) ali kot vrednostne carine (ad valorem; odmerjene v odstotkih ustrezne carinske vrednosti), te so najbolj razširjena oblika sodobnih carin. Običajno je višina carine za posamezno blago odvisna od carinske vrednosti blaga in carinske stopnje, predpisane za takšno blago; če se uveljavljajo posebne carinske stopnje, o odločitvi o carini odloča tudi poreklo blaga. Višina carine se določi v carinskem postopku, ugotovi pa jo carinski organ na podlagi podatkov, ki jih predloži carinski deklarant. Carinski organ sprejme te podatke kot ustrezne ali pa se odloči še za preverjanje. Pravno podlago za pobiranje carine dajeta predvsem carinski zakon in zakon o carinski tarifi, velik pomen pa imajo tudi mednarodni sporazumi in priporočila, ki dopolnjujejo nacionalni carinski sistem. Carine so ovira v mednarodni trgovini, zato je problem zmanjševanja carine pomembna tema posameznih mednarodnih gospodarskih organizacij, držav članic mednarodnih sporazumov (GATT) ali pa posameznih gospodarskih zvez (evropske skupnosti, Evropska unija). Oprostitev plačila carine je poseben postopek v okviru carinskega postopka sprostitve blaga v prost promet, v katerem se ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji, predpisani s carinskim zakonom, da bi bilo blago oproščeno carinskega dolga. Takšna oprostitev plačila carine se dovoli na podlagi zahtevka carinskega deklaranta ne glede na to, kakšna carinska stopnja je sicer z zakonom o carinski tarifi predpisana za tovrstno blago.
Dostopnost