hindijski jezik (hindi [iransko, ‘indijski’]), najpomembnejši novoindijski jezik indoarijske jezikovne skupine. Zdaj ima dve glavni narečji (zahodni in vzhodni hindijski jezik); sporazumevalni jezik držav Bihar, Jharkhand, Madža Pradeš, Utar Pradeš, Uttaranchal, Himačal Pradeš, Pandžab, Radžastan in Delhi; materni jezik pribl. 250 mln. ljudi. Razvoju hindijskega jezika je mogoče slediti od 12. st. Občevalni hindijski jezik ima v primerjavi z visokim hindijskim jezikom – kjer prevladujejo izposojenke iz sanskrta – več izposojenk iz arabščine in iranščine. Po ustavi je hindijski jezik uradni jezik v Indiji.
Dostopnost