maziva, tekoče, poltekoče ali trde snovi, ki zmanjšajo trenje med drsnimi ploskvami. S tem se znižajo izgube mehanske energije, količina sproščene toplote, temperatura drsnih ploskev in njihova obraba. V idealnem primeru mazivo prepreči neposreden stik (v nasprotni smeri) gibajočih se ploskev; namesto suhega trenja se pojavlja viskozno trenje, tj. medsebojno gibanje tekočih plasti, ki oblivajo površine trdnih predmetov. Lastnosti maziv so odvisne od namena uporabe: navadno ne smejo biti kemično aktivna (npr. žarka mast je kisla in povzroča korozijo), ne smejo se strditi (npr. z zasmoljenjem ali z izhlapevanjem topila); imeti morajo veliko adhezijsko sposobnost (plast maziva se med delovanjem ne sme trgati) ter biti obstojna proti temperaturam, ki prevladujejo v posameznem primeru. Zato so potrebni dodatki oz. aditivi (npr. inhibitorji, tenzidi). Osnovne sestavine maziv so mešanice mineralnih olj, razl. olj rastlinskega in živalskega izvora (npr. parkljevo olje, kostno olje), umetne snovi, glicerol, milne raztopine, voda idr. Mazalna olja razlikujemo po viskoznosti, vrelišču, gostoti (lahka in težka olja) in namenu uporabe (npr. strojno olje, olja za gonila, motorna olja, rezalna olja, vrtalna olja). Mazalne masti izdelujejo s kuhanjem mazalnih olj z maščobnimi kislinami (nekdaj ribjim oljem ali lojem) skupaj s sredstvi za zamiljenje (npr. natrijevim ali kalijevim lugom). Trdna maziva so drobno zmlet prah ali ploščice snovi s plastovito strukturo (npr. grafit, molibdenov sulfid ali umetne snovi); usedejo se v vbokline na drsnih ploskvah in jih zgladijo. Uporabljajo se pri suhih ležajih v finomehaniki in elektrotehniki.
Dostopnost