prokonzul [latinsko], v antičnem Rimu v obdobju republike vojaški poveljnik ali namestnik v provinci, ki ima konzularno oblast (imperij). Od Sule naprej je vsak konzul po koncu službovanja (eno leto) prevzel kakšno provinco kot prokonzul. V obdobju cesarstva namestnik v t. i. senatskih provincah; tudi cesar (princeps) je imel po funkciji prokonzularno oblast, ne da bi bil formalno na mestu konzula; s tem je bil vrhovni poveljnik rimsko vojske (v provincah) in ladjevja.
Dostopnost