medij [latinsko],
1. splošno: sredstvo, posrednik.

Sorodna gesla: paragnostičen
2. jezikoslovje: srednjik, srednji glagolski način (npr. v grščini), pri katerem se glagolsko dejanje vrača na osebek, na njegov del ali je v njegovem interesu.

Sorodna gesla: način
3. fizika: materialna substanca, v kateri se razširjajo fizikalni učinki ali odvijajo fizikalno-kemični procesi. Za razširjanje zvoka je medij npr. zrak ali elastična snov.

Sorodna gesla: dielektrična konstanta | zvok
4. biologija: tekoče, poltrdno ali trdno mikrobiološko hranivo, na katerem lahko gojimo bakterije in glive.

Sorodna gesla: bakterije | glive
5. sociologija: sredstvo za posredovanje, prenašanje sporočil, novic, znanja, zabave, glasbe, slike idr.; pogovorno so s pojmom medija najpogosteje mišljeni množični mediji. Novi mediji označujejo nove oblike množične komunikacije (kabelska in satelitska televizija) in nove oblike shranjevanja ter prenašanja podatkov (videokasete, laserske plošče, digitalni avdiotrakovi); vizualni mediji označujejo fotografijo, video, računalniško grafiko. Poznamo še avdiovizualne medije, to so učni pripomočki, ki pri pouku omogočajo hkrati vidno in slušno ponazoritev.

Sorodna gesla: medijski trg | množična komunikacija | množični mediji
6. religija: oseba, ki ima stike z duhovnim svetom; parapsihologija razlikuje med paragnostičnimi (zunajčutni fenomeni zaznavanja; jasnovidnost, telepatija) in fizikalnimi mediji (vpliv na materialne predmete; psihokineza).

Sorodna gesla: avra | jasnovidnost | medialen | parapsihologija | psihokineza | spiritizem | telepatija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek