lesnate rastline (drevnine), drevesne vrste in grmi z olesenelimi tkivi; uspevajo tudi ob skromni preskrbi s hranili in vodo ter prenašajo razl. podnebne razmere. Lesnate rastline so zimzelene vrste, pri katerih poteka asimilacija vse leto, ali pa vrste, ki liste odvržejo ob koncu dobe rasti. Mnoge listnate zimzelene vrste milih podnebij, prenesene v srednjo Evropo, potrebujejo zimsko zaščito ali primerno rastišče. To so za mraz občutljive vrste magnolij in azalej; nekaj vzgojenih oblik je sicer odpornih. Neobčutljivi sta vednozeleni lovorikovec in mahonija. Največje lesnate rastline so do 100 m visoki mamutovci, najmanjše pa so visoke le nekaj cm, npr. plazeča se pritlikava vrba (Salix herbacea) iz Alp in Arktike. Hitro rastoče lesnate rastline (vrbe, topoli) imajo mehak in krhek les, počasi rastoče pa trdega. Nekatere vrste dajejo gosto (javori), druge pa redko senco (breze). Večino lesnatih rastlin sadijo po obdobju rasti ali pred njim (jeseni ali spomladi). Drevesnice prodajo največ dreves, starih od tri do štiri leta; počasi rastoče vrste so tedaj visoke ok. 1,5 m, hitro rastoče pa 2,5–3 m.

Sorodna gesla: arboricidi | lesne rastline | lovorikovec | mahonija | mamutovec | veja


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek