teorija krožnega toka, način pojasnjevanja narodnogospodarskih procesov in stanj, kot so rast, konjunkturna nihanja, podzaposlenost ipd.; izhaja iz predstavitve krožnega toka denarja, ki iz podjetij priteka v gospodinjstva kot faktorski dohodek, iz gospodinjstev pa v obliki povpraševanja po potrošnih dobrinah ali prek bank in investitorjev v obliki povpraševanja po investicijskih dobrinah odteka nazaj v podjetja. Začetnik te teorije je zdravnik in ekonomist F. Quesnay, ki jo je 1758 prvič uporabil v svojem delu Ekonomski pregled; teorijo so razvijali in uporabljali K. Marx, J. M. Keynes in V. Leontief, ta je krožni tok v gospodarstvu predstavil v matrični obliki. Zdajšnja makroekonomska teorija v glavnem temelji na teoriji krožnega toka.

Sorodna gesla: ekonomski pregled | fiziokracija | Keynes, John Maynard | Leontief, Vasilij | makroekonomija | Marx, Karl | Quesnay, François


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek