Heine [hájne], Heinrich, nemški pesnik, *13.12.1797 Düsseldorf, †17.2.1856 Pariz; iz judovske trgovske družine; po neuspešni trgovski karieri študij prava. 1825 sprejel protestantsko vero, 1831 preselitev v Pariz, 1835 prepoved njegovih del v Nemčiji; po 1848 hudo bolan, zvečine v postelji. Prve uspehe je dosegel s Popotnimi slikami (Reisebilder, 1826–31), ki so s kritičnim razmišljanjem in z ostro ironijo povezovale osebna razpoloženja in vtise o naravi, političnih ter družbenih razmerah. Heine je zaslovel z oblikovno dovršeno liriko. Njen romantični slog in motive ter melanholično-ljudski ton je pogosto presekal z nenadnim preobratom v skeptično-trezno realnost in z ostro poanto (Knjiga pesmi, Buch der Lieder, 1827, Nove pesmi, Neue Gedichte, 1844). Religiozna in pesimistična tematika v Romanzeru (1851). Satirični epski pesnitvi (Atta Troll, 1843, Nemčija, zimska pravljica, Deutschland. Ein Wintermärchen, 1844) sta bičali tendenčno poezijo oz. politične in družbene razmere v obdobju nemške restavracije. S kulturnimi in političnimi poročili iz Francije vplival na razvoj časnikarskega in feljtonskega sloga. Iz člankov za francoske časnike so nastali literarnozgodovinski spisi O zgodovini novejše nemške književnosti (Zur Geschichte der neueren schönen Literatur in Deutschland, 1833 oz. 1836). Tudi dramski in novelistični poskusi, fragmentarni roman Rabin iz Bacharacha (Rabbi von Bacharach, 1840). V slovenščini izbori poezije 1956, 1973, 1984.
Dostopnost