ultrazvok, zvok s frekvencami nad človekovim slišnim območjem, tj. nad 20.000 Hz. Nad 109 Hz ga imenujemo hiperzvok. Ultrazvoke v zraku oddajajo Galtonova piščal, ultrazvočna sirena in oddajniki, ki temeljijo na magnetostrikciji (mehanska nihanja npr. nikljeve palice v periodičnem magnetnem polju) ter piezoelektričnosti (npr. nihanja kristala kremena). Z ultrazvokom lahko dosežemo 10.000-krat večje zvočne jakosti kakor pri topovskem strelu (10 W/cm2). Nekatere živali oddajajo in slišijo ultrazvoke, npr. netopir do 70 kHz. Zaradi majhne valovne dolžine ultrazvoka lahko dobimo ostro omejene valovne snope (zvočni žarki). Na akustičnih zrcalih, lečah in uklonskih mrežicah se obnašajo podobno kakor svetloba. Ultrazvok je v rabi v ultrazvočnih čistilnih kadeh; zaradi hitrega tresenja vode povzroča kavitacijo oz. trga kapljevino in v njej tvori plinske mehurčke; za izdelavo in mešanje emulzij; za sterilizacijo mleka in drugih živil; v medicini za obsevanje obolelih sklepov in za dezinfekcijo sanitetnega materiala. Ultrazvok uporabljajo tudi za ultrazvočno diagnostiko. Bolnik pri tem ni obremenjen, saj tudi niso potrebna sredstva za povečanje kontrasta (sonografija): ultrazvočni izvor oddaja impulze, ti pa se od kože, razl. tkiv in notranjih organov različno odbijajo. Odbite žarke sprejemnik prikaže na zaslonu. Podvodni ultrazvočni oddajnik omogoča prenos sporočil do 15 km daleč. S sonarjem merijo globino vode v pomorstvu, ultrazvočno lupo uporabljajo ribiči za iskanje ribjih jat. Z ultrazvokom v tehniki preskušajo materiale.
Dostopnost