psiha [grško, ‘dih, duša’], pri starih Grkih človekova življenjska sila, delno (predvsem v mitih) predstavljena predmetno (Psiha); v filozofiji so jo pojmovali večinoma kot dušo, entelehijo, tj. formo živega telesa (problem telo-duša; telo); v psihološkem pomenu je psiha središče vseh življenjskih izrazov posameznika.