Gradiščanska (Burgenland [búrgənland-]), od 1921 zvezna dežela v Avstriji, na V države, med v. robom Alp in madžarskim delom Panonske kotline, 3966 km2, 278.000 preb., glavno mesto Železno. Gradiščanska je bila 1918 s saintgermainsko mirovno pogodbo dodeljena Avstriji. Območje okoli Soprona (nekdanji Ödenburg), ki so ga Madžari anektirali 1921, loči rodovitne žitne ravnine pod hribovjem Leithagebirge in ob Nežiderskem jezeru na severu od gozdnate gričevnate in sredogorske pokrajine (Geschriebenstein, do 883 m) na jugu. Dežela je dobila ime (Burgenland) po nekdanjih madžarskih županijah Wieselburg, Ödenburg in Eisenburg. Prebivalci: 88 % nemškega rodu, 9 % Hrvatov, pomembni še Madžari, Romi. Pretežno kmetijska dežela (pšenica, koruza, rž, sladkorna pesa, zelenjava, sadjarstvo, vinogradništvo – okoli Nežiderskega jezera), tudi govedoreja, perutninarstvo; industrija sladkorja; turizem, izviri mineralne vode. V 9. st. je bila Gradiščanska del Zgornje in Spodnje Panonije, 11.–13. st. nemška poselitev, v 14. st. pripadla Habsburžanom, 1526 skupaj z Ogrsko Avstriji.
Dostopnost