elektronska optika, tehnika preslikave, pri kateri namesto svetlobnega valovanja uporabljajo curek elektronov, njihove poti pa računajo s prijemi geometrijske optike. Leteče elektrone lahko odklanjamo in usmerjamo z električnimi ali magnetnimi polji, podobno kakor svetlobo usmerjamo z lečami. Preprosta elektrostatična leča, ki zgosti curek elektronov, je sestavljena iz dveh zaporedno postavljenih prevrtanih elektrod; na drugi elektrodi v smeri gibanja elektronov je električni potencial nekoliko nižji kakor na prvi. Magnetna leča vsebuje elektromagnet, skozi katerega po spiralnih tirnicah potujejo elektroni in se združijo v točki. Kot izvor elektronov uporabljajo žarilno katodo (npr. pri elektronskem mikroskopu) ali fotokatodo (npr. pri slikovnem pretvorniku). K elektronski optiki sodijo tudi tehnika preslikovanja z zaslonsko elektronko (Braunova elektronka) ter elektronska pomnoževalka in elektronka za snemanje slike.
Dostopnost