Budimpešta (Budapest [búdopešt]), glavno mesto Madžarske, na obeh bregovih srednje Donave, 1,8 mln. preb. Nastala je v srednjem veku iz dveh mest, iz Budima na bolj hribovitem desnem bregu in Pešte na travnatem levem bregu, ki sta se 1873 združili v enotno mesto. Budim je še danes predvsem bivalni del mesta, Pešta pa je gospodarsko in trgovsko središče. Na otoku Csepel na Donavi v j. delu mesta so železniške postaje, veliko pristanišče in industrija, okrog so delavske četrti. V jedru Pešte so v 19. st. po pariškem zgledu nastali široki bulvarji, reprezentančna vladna poslopja, cerkve, muzeji in soseske s stanovanjskimi hišami. Šele daleč od mestnega središča je lok zelo lepih parkov. Za Budim je značilnih več kot 50 žveplenih in radioaktivnih (deloma vročih) vrelcev in je znan kot največje toplice na svetu. Kot kulturno središče Madžarske je Budimpešta sedež madžarske akademije znanosti s 35 raziskovalnimi inštituti, 28 univerzami in visokimi šolami (Univerza Eötvös-Lóránd, ustanovljena 1635), številnimi knjižnicami, 24 gledališči; kot gospodarsko središče ima razl. predelovalno industrijo, strojno, tekstilno, farmacevtsko in živilsko industrijo; prometno križišče, pristanišče za mednarodno plovbo po Donavi; letališče; podzemna železnica.
Zgodovina: pri Gellértbergu je bila naselbina pozne latenske dobe (sredina 1. st. pr. n. š.), ok. 50 je na s. mestnem robu nastalo rimsko vojaško taborišče Aquincum, 107 glavno mesto province Pannonia inferior, v 10. st. prvo oblastno središče Madžarov, 1241 so kraj uničili Mongoli, v 13. st. obnovitev obeh mest, Budima in Pešte, 1541 so Budimpešto zavzeli Turki, v 18. st. je Budim ponovno postal glavno mesto Madžarske, 1872 glavno mesto ogrskega dela avstro-ogrske monarhije.
Dostopnost