Lorena (Lorraine [lorén]), zgodovinsko Lotaringija, pokrajina na V Francije, ob zgornjem toku Meuse in Mozele, med Vogezi in Šampanjo, Ardeni in Langreško planoto, zdaj regija z glavnim mestom Metz. Na Z, na robu Vogezov, gozdarstvo in živinoreja, sicer donosno kmetijstvo, predvsem vinogradništvo in sadjarstvo; na S nahajališča železove rude (mineta), črni premog v bližini nemške meje. V Loreni so najpomembnejša nahajališča železove rude v Franciji; pomembna industrijska središča: Longwy, Metz, Nancy, Pont-Saint-Vincent, Thionville.
Zgodovina: ob delitvi karolinške srednje države (po smrti cesarja Lotarja I. 855) je na ozemlju med Severnim morjem in Porenjem nastala kraljevina Lotarja II. Po njem imenovana Lorena je bila pozneje (mersenski sporazum, 870) razdeljena med vzhodno- in zahodnofrankovsko državo. 880 v celoti pod vzhodnofrankovsko, dobrih trideset let pozneje (911) pa v celoti pod zahodnofrankovsko oblastjo. Desetletji pozneje se je oblast znova selila na V, vendar pa je kralj Henrik I. 926 ostal brez Alzacije. Ta je bila tokrat v okviru švabske vojvodine. Na ta način zmanjšana Lorena je bila 959 razdeljena na Spodnjo Loreno (Spodnja marka) in Zgornjo Loreno. V Spodnji Loreni so se ob kölnskih nadškofih uveljavili še löwenski grofi, 1106 so prejeli vojvodski naslov, vendar pa svoje oblasti niso mogli uveljaviti na celotnem ozemlju. Ozemlje, ki so ga obvladovali, je v 12./13. st. postalo znano pod imenom Brabant. Delno francosko in delno nemško govoreča dežela je nato v zgodnjem 16. st. uveljavila svojo samostojnost v okviru Svetega rimskega cesarstva. V obdobju 1633–61, 1670–97 in 1702–14 je bila pod oblastjo Francozov; prav tako med poljsko nasledstveno vojno (1733–35). Sledila so tri desetletja pod Stanislavom I. Leszczyńskim, nato pa novo stoletje pod Francozi, ti so se deželi morali odpovedati po porazu v nemško-francoski vojni 1870/71. V nemški državi je Lorena dobila novo ime (Alzacija-Lorena), nato pa z mirovnim sporazumom po prvi svetovni vojni znova pripadla Franciji. V nemških rokah je bila nazadnje med zasedbo (1940–45), od takrat naprej v Franciji.
Dostopnost