predor, 1. gradbeništvo:prometna pot (skozi hribe, pod vodo idr.) za cestni in železniški promet. Pri izbiri načina vrtanja in vrste opore je odločilna sestava zemeljskih plasti. Predor je večinoma obokan (temenski in spodnji obok ter ukrivljeni oporniki). Graditev predora se navadno začne na obeh straneh hkrati, pri dolgih predorih lahko tudi pri okenskih jaških. Najprej izdelajo vodilni rov, nato zgornji (belgijska metoda) oz. spodnji (avstrijska metoda) del, še preden na delovnem odseku izkopljejo in obdelajo poln prerez. Pri jedrni (nemški) metodi osrednje jedro ostane, dokler ne izdelajo ostenja (debelo 60–100 cm) in tesnjenja. Kjer grozijo vdori vode, uporabljajo ščitasto vrtino. Najdaljši predor na svetu povezuje japonska otoka Honšu in Hokaido; skoraj 56 km dolg predor Seikan je bil zgrajen na 1200 km dolgi železniški progi Tokio–Aomori–Sapporo. Pomembnejši železniški predori so še: Daishimizu na Japonskem (22,2 km) ter Simplon (19,8 km), Gotthard (15 km) in Lötschberg (14,6 km) v Švici. Načrtovan pa je 48 km dolg predor pod Gotthardskim masivom. Pod Rokavskim prelivom med Francijo in Veliko Britanijo je zgrajen 50 km dolg (ok. 35 km pod vodo) železniški predor. Najdaljši cestni predor na svetu je na gotthardski avtocesti v Švici (dolg 16,3 km). V Sloveniji so najbolj znani: cestni (7,8 km) in železniški predor (8,1 km) pod Karavankami ter železniški predori na progi med Jesenicami in Mostom na Soči.
Sorodna gesla: jamsko zračenje | Seikan | ščitasta vrtina | vodilni rov2. kmetijstvo:predor iz folije, majhen rastlinjak v obliki predora iz močnih lokov jeklene žice, pritrjenih v tla in prekritih s polietilensko folijo; uporaben v ljubiteljskem in pridobitniškem vrtnarstvu.