psihoterapija [grško], skupna označitev za vrsto postopkov obravnave psihičnih oz. psihogenih motenj, posebej nevroz in psihosomatičnih bolezni (psihosomatika), delno tudi psihoz. Smotri psihoterapije: prizadeva si ne le odstraniti akutne simptome in ponovno vzpostaviti storilnostno sposobnost, ampak ustvariti možnosti za predelavo nagonov in afektov; s tem namenom so se razvile številne tehnične individualne in skupinske terapije. Med metodami psihoterapije so najpomembnejše razl. oblike terapevtskega pogovora, ki skušajo bodisi odkriti vire motenj (psihoanaliza) bodisi pospeševati sposobnost za odločanje (pogovorna psihoterapija, kognitivna terapija, analiza tubiti); poleg tega se uporabljajo sugestije, sprostitvene vaje, glasba (glasbena terapija) in, predvsem pri otrocih, igre (igralna terapija). Vedenjska terapija pojmuje psihične motnje kot motnje vedenja, ki jih je mogoče spremeniti z vedenjskim treningom.
Dostopnost