• Išči po:
Jordanija (Al Urdun, uradno ime Al Mamlaka al Urdunniyya al Hašimiyya, Hašimidska kraljevina Jordanija), država v jz. Aziji, na SZ Arabskega polotoka. Zahodni breg Jordana je od 1967 pod izraelsko zasedbo; Jordanija se je 1988 uradno odrekla vsem zahtevam po Zahodnem bregu in ga prepustila tam živečim Palestincem, s tem je formalno omogočila razglasitev palestinske države.

časovni pas srednjeevropski čas + 1 ura
površina 97.740 km2, S–J 400 km, V–Z 340 km
prebivalstvo 6,5 mln., 66 preb./km2, letna rast 5,2 %, življenjska doba 70 let
glavno mesto Aman, 1,3 mln. preb., 850 m nad morjem, 40 km severovzhodno od Mrtvega morja
upravna razdelitev 8 provinc
članstvo v organizacijah OZN (od 1955), Arabska liga, Skupni arabski trg, OIC
uradni jezik arabski
denarna enota dinar (oznaka JOD)


Naravne razmere
Jordanija je pretežno puščavska in stepska dežela. Jordanski tektonski jarek, ki poteka v smeri S–J od Galilejskega jezera prek Mrtvega morja in Wādī al Arabaha do Akabskega zaliva, loči zahodnojordansko hribovje (Samarijsko in Judejsko hribovje, visoko do 1000 m) od vzhodnojordanskega hribovja, ki se strmo dviga nad tektonskim jarkom do 1700 m nad morjem. Na SV in V države je vzhodnojordanska puščavska planota s številnimi vadiji. Večina Jordanije ima celinsko puščavsko podnebje s skromnim trnastim grmičevjem (tamariske in akacije). Povprečne poletne in zimske temperature v Amanu so 23–25 °C oz. 8–13 °C, letna količina padavin je ok. 280 mm. Samo na SZ države prevladuje sredozemsko podnebje z vročimi, suhimi poletji in svežimi, vlažnimi zimami (do 800 mm padavin). Prvotne hrastove in borove gozdove so v veliki meri krčili, tako da so se ohranile samo posamezne goščave (delež gozdov v državi je 1 %). V zadnjem obdobju skušajo povečati delež gozdov s pogozdovanjem.

Prebivalstvo
V Jordaniji je med prebivalci največ Arabcev, med manjšinami so pomembni Čerkezi, Armenci in Kurdi. Znaten delež prebivalstva so palestinski begunci (spor na Bližnjem vzhodu), saj je Jordanija edina arabska država, kjer imajo državljanske pravice. Velik del jih živi v begunskih taboriščih. Na puščavskih območjih živijo nomadski in polnomadski beduini. Veliko Jordancev je zaposlenih v sosednjih arabskih naftnih državah. Prebivalstvo Jordanije se je zgostilo na razmeroma majhnem sz. območju države, kjer so večja mesta Aman, Zarka, Az in Irbid. Do junijske vojne 1967 je živela skoraj polovica prebivalcev na Zahodnem bregu Jordana, kjer je Jordaniji pripadal tudi v. del Jeruzalema. Po vojni se je več sto tisoč prebivalcev preselilo v v. Jordanijo. Zaradi močnega bega s podeželja živi skoraj tri četrtine vsega prebivalstva v mestih. Pribl. 90 % Jordancev je sunitskih muslimanov, pomembni so še kristjani različnih izpovedi, druzi idr. S hitrim razvojem izobraževalnega sistema je delež nepismenih zelo upadel (25 %). Za izobraževanje palestinskih begunskih otrok skrbi OZN (UNRWA). Visokošolski izobraževalni sistem hitro dograjujejo. Med štirimi univerzami je najstarejša v Amanu (ustanovljena 1962).

Državna ureditev
Po ustavi iz 1952 (zadnja sprememba 1992) je Jordanija ustavna dedna monarhija. Kralj iz dinastije Hašimidov je vodja države, nosilec izvršne oblasti in vrhovni poveljnik vojske; imenuje ministrskega predsednika in ministre, člane senata v parlamentu in vse sodnike. Parlament oz. narodna skupščina je sestavljena iz senata s 40 člani in poslanske zbornice z 80 člani, izvoljenimi za štiri leta; zakonodajno oblast imata parlament in kralj. Politične stranke so po 1991 vnovič dovoljene. Pravosodje je urejeno po britanskem zgledu. V civilni zakonodaji veljajo za muslimane religiozni predpisi šeriatskega prava.

Gospodarstvo
Z izgubo zahodne Jordanije je država ostala brez dragocene kmetijske pokrajine. Med drugimi območji je komaj 5 % kmetijskih površin, predvsem v Jordanskem jarku in nekaterih dolinah na robu vzhodnojordanskega hribovja, ki omogočajo stalno poljedelstvo (oazno kmetijstvo). Drugod so pomembne umetno namakane pridelovalne površine, ki so jih razširili z gradnjo jordansko-sirskega jezu na reki Yarmuk (pritok Jordana). Najpomembnejši kmetijski pridelki so pšenica, ječmen, sadje, zelenjava, melone, dateljni, smokve in olive, mandeljni, pistacije in orehi. Za zadostno oskrbo prebivalstva morajo uvažati večje količine živil. Beduini na V države se ukvarjajo predvsem z ekstenzivno živinorejo (ovce, koze, govedo in kamele). Med neuspešnim iskanjem nahajališč nafte so odkrili bogata nahajališča zemeljskega plina. Na območju Mrtvega morja pridobivajo kalijevo sol. Najpomembnejše pa je pridobivanje fosfatov, Jordanija je največja proizvajalka in izvoznica fosfatov na svetu. Pomembne dejavnosti so še: predelava nafte, železarstvo, proizvodnja živil in kalijeve soli, tekstilna in cementna industrija; prevladujejo manjši in srednje veliki obrati. Izvažajo tudi kalijeve soli, sadje in zelenjavo. Država ima negativno trgovinsko bilanco, ki jo lahko delno uravnava z dohodki iz turizma, medtem ko so denarna nakazila Jordancev, zaposlenih v tujini, po zalivski vojni zelo usahnila. Zaradi proiraške usmeritve Jordanije so jih namreč v veliki meri izgnali iz zalivskih držav in zdaj povečujejo množico brezposelnih. Prometno omrežje v Jordaniji je razmeroma dobro razvito. Železniška proga povezuje državo od sirske meje prek Amana do J (hedžaška železnica); uporablja se predvsem za prevoz fosfatov do Akabe, edinega jordanskega pristanišča. Novo letališče Kraljica Alija, j. od glavnega mesta Aman, je pomembno središče zračnega prometa na Bližnjem vzhodu. Po izgubi Zahodnega brega Jordana so pomemben turistični cilji predvsem skalno mesto Petra in plaže ob Akabskem zalivu.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 11,4 mlr. USD, 1760 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena) kmetijstvo 4 %, industrija 26 %, storitvene dejavnosti 70 %
uvoz (2001, ocena) 4,6 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 2,2 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 7,9 mlr. USD


Zgodovina
Vzhodna Jordanija s Palestino je 1918 prišla pod britansko upravo, 1920 je postala kot Transjordanija britansko mandatno ozemlje (1923 so jo ločili od Palestine), 1946 neodvisna država (razglasitev emirja Abdulaha Ibn Al Huseina za kralja). 1950 so po arabsko-izraelski vojni priključili arabski del Palestine na Zahodnem bregu Jordana in razglasili Hašimidsko kraljevino Jordanijo, 1953 je zasedel prestol Husein II. Ibn Talal; 1958 (februar–julij) je nastala kratkotrajna arabska federacija z Irakom. Zahodni del Jordanije so po junijski vojni 1967 zasedle izraelske vojaške enote. 1970 se je kralj Husein postavil po robu palestinski gverili; 1973 se je Jordanija vpletla v vojno proti Izraelu. 1974 se je Husein odpovedal območju Zahodnega brega Jordana v korist načrtovane palestinske države (PLO je postala edini zakoniti predstavnik palestinskega ljudstva). 1980–88 je Jordanija v zalivski vojni podpirala Irak, zato konflikt s Sirijo. Na srečanju Arabske lige junija 1988 je kralj Husein razglasil brezpogojno podporo intifadi na izraelskih okupiranih ozemljih in udeležbi PLO na prihodnjih mirovnih pogajanjih. Julija 1988 se je Husein uradno odrekel vsem zahtevam po Zahodnem bregu v korist PLO (politično in zakonodajno oblast na Zahodnem bregu Jordana prevzel PLO). Tesna naslonitev Jordanije na Irak med zalivsko vojno je imela hude gospodarske posledice (ustavitev arabske gospodarske pomoči, zaprtje dovoda nafte, izgon jordanskih delavcev iz zalivskih držav in Saudove Arabije ter pritok beguncev iz Kuvajta in Iraka). 9.6.1991 je bila izdana nacionalna listina za uvedbo večstrankarskega sistema. Zakon o strankah 1.9.1992 je dovolil ustanovitev in dejavnost političnih strank, tudi komunistične stranke in stranke Baas. Na parlamentarnih volitvah 4.8.1993 je postala fundamentalistična islamska Fronta akcije najmočnejša politična sila; kandidati, zvesti kralju, pa so vendarle zasedli večino sedežev. Novembra 1994 sta Jordanija in Izrael sklenila mirovni sporazum. Kralj Husein je umrl februarja 1999, nasledil pa ga je sin Abdulah II., ki nadaljuje očetove reforme. Volitve 2001 so prestavili, na volitvah junija 2003 pa so večino dobile stranke, ki podpirajo kraljevo politiko.

Sorodna gesla: Abdulah, Ibn Al Husein | Abdulah II. | Aman | Bližnji vzhod | hedžaška železnica | Husein II. Ibn Talal | intifada | Palestina | Transjordanija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek